Zakaj in do katerih poškodb prihaja pri delu ultrazvočistov?
Izberite stol SonoErgo in se izognite poškodbam pri delu.
Kaj se dogaja v praksi?
Ultrazvočisti so pri svojem delu pogosto primorani k izvajanju predolgih iztegov rok in trupa. To se dogaja, ko je stol neprimerno pozicioniran glede na ostalo opremo, ki se uporablja med samim pregledom (pregledana miza, UZ aparat, …). Nemalokrat je razlog za takšno pozicijo tudi premalo prostora pod samo pregledno mizo, kar ultrazvočista prisili, da sedi predaleč.
Velik problem predstavlja tudi nezadostna podpora nog. V primeru, ko pa je sedež pozicioniran previsoko ali prenizko glede na pacienta ali UZ konzolo, pa so ultrazvočisti primorani delati s skrčenim zapestjem, kar vodi do trajnih poškodb in bolečin.
Ergonomska oprema (UZ aparat, stol, pregledna miza, …) in pravilen položaj telesa sta dva dejavnika, ki lahko v veliki meri pomagata preprečiti MSK poškodbe in motnje.
Vrste poškodb povezanih z delom ultrazvočistov
Pri ultrazvočistih obstaja visoko tveganje za naslednje poškodbe:
RAMENSKI OBROČ | Najpogostejše poškodbe so v ramenskem obroču ultrazvočista (burzitis, tendinitis, poškodba mišic rotatorne manšete). Rotatorne mišice so običajno slabo prekrvavljene in zato vse aktivnosti, ki dodatno zmanjšajo dotok krvi v ramenski obroč, lahko zmanjšajo dotok kisika in nutrientov. To pa je razlog za povečanje tveganja poškodbe mišic rotatorne manšete. S staranjem pa se tveganje za poškodbe še povečuje. Ta poškodba prevladuje v poklicih, ki zahtevajo podaljšane iztege rok in statično držo.
ROKA IN ZAPESTJE | Vnetje kit (tendinitis) in ovojnic (tenosinovitis) roke in zapestja, so prav tako pogoste poškodbe pri ultrazvočistih. Do teh poškodb pride zaradi oprijema ultrazvočne sonde, kar lahko privede do sprožilnega prsta (trigger finger), ki se pojavi, ko plašč tetive postane endomentozen in tetiva prstov ostane v zaklenjeni poziciji. Druga oblika poškodbe je DeQuervainov sindrom, ki se pojavi na dnu palca in ja prav tako povezan z oprijemom ultrazvočne sonde in pritiskom palca ob sondo med izvajanjem pregleda.
VKLEŠČENJE ŽIVCEV | Sindromi vkleščenih živcev, kot je sindrom karpalnega kanala, kubitalni sindrom. Pri ultrazvočistih prihaja celo do sindroma torakalnega kanala, kar ne vpliva samo na mišice in kite, temveč tudi na živce in cirkulacijo roke in zapestja. Dokazano je, da se karpalni sindrom pojavlja v dejavnostih, ki vključujejo upogibanje in iztegovanje roke, kar poveča pritisk na srednji živec v zapestju. Pri ultrazvočistih med trajanjem različnih pregledov pride do upogibanja in iztegovanja zapestja pri oprijemu ultrazvočne sonde. Kubitalni sindrom je lahko posledica ponavljajočega raztezanja, trenja in vleke komolca ali mehanskega pritiska na živčevje lakti. To se dogaja, ko ultrazvočist nasloni roko na pregledno mizo med samim izvajanjem pregleda.
Razlogi, ki privedejo do mišično-skeletnih obolenj in poškodb povezanih z delom ultarzvočista
SLABA ERGONOMIJA OPREME | višina in pozicija tipkovnice/monitorja, okretnost opreme, slab prijem ultrazvočne sonde, slabo prilagojen ali nenastavljiv stol za ultrazvočista, slabo nastavljiva pregledna miza za pacienta.
SLABA DRŽA | Slaba drža je posledica vrste dela, ki ga opravlja ultrazvočist. Predvsem ramenski del je v trajnem prisilnem položaju, prav tako pa je nenaraven tudi položaj hrbtenice.
NERODNE TEHNIKE SKENIRANJA | Nerodne tehnike skeniranja, ko so roke, noge in trup v nenaravnem statičnem položaju, še posebno pri endokavitarnih, kardioloških, mišično-skeletnih in vaskularnih preiskavah.
SonoErgo Premium
– Občutite udobje in ergonomijo –
POMOČ PRI PREMIKANJU PACIENTA | Asistenca težko gibljivim pacientom.
POSTAVA IN SPOL | Izsledki raziskav pravijo, da imajo višji in težji ultrazvočisti ter moški manj težav s poškodbami.
NEPRIMERNI ODMORI | Neustrezni delovni odmori s premalo časa za regeneracijo.
DELOVNI STRES | Splošni stres na delovnem mestu.
Nevarni položaji ultrazvočista, ki privedejo do bolečin in trajnih poškodb
-
“Appleprobe grip” je razvilo podjetje Esaote, ki je globalni proizvajalec
diagnostičnega ultrazvoka in
namenskih magnetnih resonanc.
Tako kot vse izboljšave na področju ergonomije, dizajna in workflowa je tudi “appleprobe grip’ razvit na podlagi študij in izsledkov iz prakse številnih univerzitetnih centrov.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj poškodb pri delu ultrazvočistov
Dejavniki, ki vplivajo na poškodbe ultrazvočistov pri delu so številni. Na splošno jih lahko razdelimo v skupine.
Biomehanski/okoljski dejavniki:
Ti vključujejo pregledno mizo, ultrazvočni aparat, opremo ambulante, kjer se izvajajo pregledi in samo postavitev opreme v ambulanti. V prizadevanju, da bi se povečalo prepustnost pregledov in standardiziralo postopek pregleda, so UZ aparatom dodali programsko opremo za upravljanje protokola, ki zmanjša čas pregleda in s tem poveča število pregledov, ki jih sonografer lahko opravi.
Administrativni dejavniki:
Ti se nanašajo na naročanje pacientov na preglede in na rotacijske razporede sonograferjev. Delovne razmere so se spremenile. Zaradi pomankanja kadra in velikega števila naročenih pacientov, pa sonografer lahko dela več kot je predvideno. To pa pripelje do skrajšanja časa, ki je namenjen okrevanju mišic sonograferja. Zaradi hitrega tehnološkega napredka se je spremenila narava dela.
Kadrovsko pomankanje in zmanjšanje povračil s strani zavarovalnice, pa so prispevali k večjemu obsegu pacientov. Vse večja je tudi tendenca, da se UZ pregled hospitaliziranih pacientov opravlja na postelji in pacient ni prepeljan v ambulanto za Uz preglede. Opravljanje pregleda na bolnišnični postelji pa za sonograferja predstavlja velike ergonomske izzive, saj gre za težko preglede paciente v neprimernem okolju.
Delovna praksa:
To so položaji, ki jih sonograferji uporabljajo med samim izvajanjem pregleda. Zadovoljstvo na delovnem mestu ima pomembno vlogo pri poškodbah pri delu. Pritiski in stres pri delu so prepoznani kot potencialni dejavniki, ki vplivajo na zdravje sonograferja. Avtomatizirano delo daje sonograferju občutek, da nima nadzora nad svojo delovno obremenitvijo. Čeprav je zadovoljstvo pri delu bolj povezano s psihičnim zdravjem, pa obstajajo korelacije med zadovoljstvom in mišično-skeletnimi motnjami sonograferja.
Poškodbe so povezane tudi s povprečno starostjo sonograferjev, saj po 35. letu moč mišič ne dosega več svojega maksimuma, še posebno, če je telo izpostavljeno nepravilnim položajem več ur dnevno in dolgoročno. Izzive predstavljajo tudi debeli pacienti, ki s strani sonograferja zahtevajo večjo moč med samim pregledom in pa predolge iztege rok in trupa, da bi dosegli področje skeniranja pri pacientu.
Kaj vam omogoča stol SonoErgo?
S stolom SonoErgo bo vaše sedenje ergonomsko.
Ergonomsko sedenje je osnova za dobro počutje sonograferja in uspešno izvajanje UZ pregleda.
Kaj to pomeni?
Ergonomsko sedenje pomeni, da vam stol omogoča sedenje, kjer imajo vaša hrbtenica, zadnjica in noge pravilno oporo. Pomembno je, da stol nudi oporo vsem naštetim delom vašega telesa.
Pomembna področja, ki vplivajo na ergonomsko sedenje:
VIŠINA | Zagotovljena je nastavljivost stola po višini, kar omogoča ultrazvočistu, da se lahko prilagodi pacientu na pregledni mizi in ultrazvočnemu aparatu.
Kakšna je optimalna nastavitev višine stola za ultrazvočista?
Optimalna nastavitev višine za ultrazvočista je takšna, da:
so komolci ob trupu in podlakti vzporedno s tlemi. V primeru, ko so dvignjene za 20 centimetrov pride do utrujenosti v manj kot 7 minutah.se hrbtenica ohrani v izravnanem položaju in se podpre z naslonom stola.je zapestje poravnano v liniji podlahti.SEDIŠČE| Sedišče stola SonoErgo je kakovostno oblazinjeno. To pomeni, da se z uporabo sedišče ne posede. Izreden pomen ima velikost sedišča, ki mora biti takšna, da podpre zadnjico in stegna. Premajhna sedišča povzročajo neudobje in bolečine, saj ne nudijo zadostne opore. Sedišče je nastavljivo po višini, prava tako pa je nastavljiv nagib sedišča.
OPORA | SonoErgo stol ima oporo za vse pomembne dele telesa (zadnjica, trup in noge), ki so pri samem delu ultrazvočista zelo obremenjeni. V primeru, ko stol ne nudi prave opore, se zaradi napačnega položaja telesa pojavljajo bolečine in kasneje trajne poškodbe.
PODNOŽJE| Zelo pomembno je tudi po višini nastavljivo podnožje stola SonoErgo, ki v posebnih položajih nudi pravilno oporo nogam in s tem tudi celotnemu telesu. Podnožje je močno in stabilno, omogoča hitro in enostavno premikanje. Nastavljiv krog za podporo nog pa je pomemben še posebno takrat, ko ultrazvočist z nogami ne doseže tal.
NASLON | Naslon stola SonoErgo je kakovostno oblazinjen in nastavljiv po višini, kar omogoča pravilno podporo hrbta. Prav tako je nastavljiv nagib naslona, ki omogoča oporo pri specifičnih držah telesa. Same dimenzije naslona so skrbno izbrane, ne prevelike in ne premajhne. Naslon omogoča okretno, enostavno in hkrati udobno delo za ultrazvočista. To potrjujejo tudi vsi ultrazvočisti, ki so v času razvoja, stol tudi preizkušali.
MATERIAL | Posebna poznornost pri stolu SonoErgo je namenjena materialnom. Vsi materiali so visoke kakovosti in imajo EU poreklo. Stoli so izdelani v EU. Stoli imajo tudi Certifikat o skladnosti in ustrezajo vsem direktivam EU. Sedišče in naslon stola SonoErgo sta tapecirana v namenske materiale, ki so primerni za intenzivno uporabo, torej so maksimalno vzdržljivi. Poleg vzdržljivosti, pa so materiali primerni tudi za čiščenje v medicinskem okolju. Na voljo je široka paleta barv, ki omogoča, da se stol tudi po izgledu prilega v vaše poslovno okolje.
ROKONASLONI | Stol SonoErgo nima rokonaslonov. Študije so pokazale, da stol za ultrazvočista naj ne bi imel rokonaslonov, saj le ti motijo pri delu in dostopu do pacienta ter ultrazvočnega aparata.
